V času selitve je potrebno razmišljati tudi o rastlinah, ki jih bomo preselili. Pri rastlinah je potrebno biti še posebej previden in pazljiv, da bodo selitev preživele. V kolikor za selitev najamete selitveni servis lahko pričakujete, da bodo z rastlinami ravnali še posebej previdno. Kadar gre za selitev velikih rastlin, v velikih loncih pa delavci prevzamejo tudi težko fizično delo. Rastline so zelo občutljive glede selitve in posledice selitve se lahko pokažejo takoj ali pa šele nekaj tednov po selitvi. Zagotovo si nihče ne želi, da bi jim rastline, ko smo jih leta skrbno vzgajali, ob selitvi propadle.

Zato je potrebno tudi rastline na selitev ustrezno pripraviti. Za selitev se običajno ne odločimo od danes na jutri. Vsaj mesec ali dva pred selitvijo za rastline še posebej dobro poskrbimo. Dodatno jih hranimo in obrežemo že tedne pred selitvijo. V zadnjem tednu pred selitvijo rastlin več ne zalivamo in ne gnojimo. To je potrebno zato, da se rastlina do selitve posuši in je tako lonec, v katerega je rastlina posajena, lažji. Pri prenašanju rastline tudi ne kaplja iz lonca. Rastline selitev lažje prenašajo, če so bolj suhe, kot pa če so mokre. V primeru da rastline zavijamo in pri prenosu pride do poškodb na rastlini, je tako tudi manj verjetnosti, da bi rastlina lahko pričela gniti. Tako pripravljene rastline bodo močnejše in bolj sposobne preživeti preselitev.

V kolikor imate majhne rastline, potem njihova selitev ne bo preveč težka. Majhne rastline lahko zložimo v večje škatle tako, da jih tesno postavimo eno ob drugo. S tem zagotovimo, da se med prevozom rastline ne bodo preveč premikale in tako bo možnost poškodb veliko manjša. V kolikor gre za rastline posebnih vrednosti, lahko te rastline posamezno zavijemo in jih šele nato postavimo tesno eno ob drugo v večjo škatlo.

Rastline zavijemo za selitev tako, da njihove liste in veje poravnamo navzgor. Rastline potem zavijemo z zavijalnim papirjem ali folijo. Pri tem pazimo, da ne stiskamo listja preveč. V veliko pomoč je, če predhodno med liste in veje rastline namestimo nekaj narezanih trakov papirja. Ti bodo efektivno preprečevali da bi liste preveč tesno zavili. Pri velikih rastlinah lahko uporabimo tudi papir, ki se uporablja za pokrivanje pri zidarskih ali slikopleskarskih delih. Takšno zavijanje preprečuje, da bi se lahko veje in listje upogibalo, pri tem pa prelomilo ali pretrgalo. Zavijati pričnemo pri dnu rastlin potem nadaljujemo proti vrhu rastline. Rastlino zavijamo v obliki konusa, ki je na dnu ožji in proti vrhu, kjer je več listja in vej, pa širši.

Rastline so zelo občutljive na hitra in velika nihanja temperature. Zavijanje rastlin je v veliko pomoč, da velika nihanje temperatur preprečimo in zavarujemo rastline predvsem pred nizkimi temperaturami.

V kolikor so v času selitve temperature za rastline zelo neugodne, je potrebno selitev opraviti čim hitreje. Po selitvi rastline takoj namestimo na njihovo končno mesto. Tako rastline ne izpostavljamo dodatnemu stresu ob naknadnem premikanju iz enega mesta na drugo.

Izjema je le primer, ko je novo končno mesto izredno vroče in sončno. V takšnem primeru rastline postavimo blizu končnega mesta, da se lahko na višjo temperaturo in močnejšo svetlobo postopoma privadijo in prilagodijo. Rastline po selitvi prve dni samo pršimo in jih ne zalivamo. Z zalivanjem pričnemo šele tri do štiri dni po preselitvi. V kolikor rastline zalijemo takoj po selitvi, se lahko zgodi, da bo listje pričelo rumeneti in odpadati, saj rastlinam takojšnje zalivanje pomeni nov stres. Tudi rastline potrebujejo začetno fazo prilagajanja na novo okolje.